Kljunati ježek
petek, 4. januar 2008
Pa še nekaj starejših fotk
Rumeno oki pingvinček.
Razburkano morje.
Sredi fosilnega gozda.
Bili smo na najbolj južni točki Nove Zelandije.
Kljub malo slabšemu vremenu.
Najbolj nevarna žival na Novi Zelandiji.
Morski lev:
"Meni se pa nič ne da."
Tudi tako daleč od domovine nismo pozabili na domače dvoživke:)
Jaz sem strašen.
Tudi jamski svet nam ni ušel.
Fjordi. Kljub neprestanemu dežju, nekaj najlepšega na Novi Zelandiji.
Bil je mraz, bil je dež in bili so delfini.
Nešteto slapov.
Antartika.Uh kako je mraz.
Eden izmed čudovitih sončnih zahodov.
Fotke
Maorska predstava in en luškan maorček.
Štiri cvetke...
Hvala Božiček.
Čudna stvar, perje ima in modra je...
Jupi, novi magnetki za moj hladilnik.
Sem velikega spekel, a ne?
Ups, saj ne vohunim za Božičkom.
Nič ne vem, ta darila so bila kar sredi sobe;)
Dragi moji...
Lačen sem!
Maorske poslikave so nas stale skoraj življenja. Bikeci so kar napadalna bitja:)
Božiček, letos sem bila zelo pridna...
Spet doma
Srečnega, zdravega in polnega ljubezni...
Živi in zdravi, po 36 urah letenja in čakanja, smo se spet vrnili v domovino. Pišemo z zakasnitvijo, ker imamo vsi po vrsti precej problemov se spet prilagotiti na ta čuden evropski čas. V glavnem bilo je noro! Zadnje dni smo preživeli v Christchurchu skupaj z Majo. Praznovali smo Božič, jedli božično večerjo in si dali malo duška po lokalih. Ker pa ti novozelandci praznujejo še 26 tako imenovani Boxing day, nismo imeli dosti izbire za žuranje. En dan smo pristali v korejskem karaoke baru, namenjeni pa smo bili v rodeo bar. Na vso našo srečo se je ob 12 ponoči odprl še Irish pub, kjer smo preživeli večer po karaokah:) 27.12 smo šli v najboljši antarktični muzej vseh časov. Bili smo navdušeni nad pestrostjo plakatov, ki so nam jih predstavili za 30 NZD. Edino kar nas je navdihnilo, je bila simulacija nevihte. Doživeli smo 10 stopinj minusa sredi Christchurcha. David in Maja sta nas po tem hudem doživetju zapustila in še sedaj potujeta po južnem otoku Nove Zelandije. Nam pa ni ostalo drugega, kot da proslavimo zadnji večer in se pripravimo na odhod domov.
Bilo je kratko in sladko...
Živi in zdravi, po 36 urah letenja in čakanja, smo se spet vrnili v domovino. Pišemo z zakasnitvijo, ker imamo vsi po vrsti precej problemov se spet prilagotiti na ta čuden evropski čas. V glavnem bilo je noro! Zadnje dni smo preživeli v Christchurchu skupaj z Majo. Praznovali smo Božič, jedli božično večerjo in si dali malo duška po lokalih. Ker pa ti novozelandci praznujejo še 26 tako imenovani Boxing day, nismo imeli dosti izbire za žuranje. En dan smo pristali v korejskem karaoke baru, namenjeni pa smo bili v rodeo bar. Na vso našo srečo se je ob 12 ponoči odprl še Irish pub, kjer smo preživeli večer po karaokah:) 27.12 smo šli v najboljši antarktični muzej vseh časov. Bili smo navdušeni nad pestrostjo plakatov, ki so nam jih predstavili za 30 NZD. Edino kar nas je navdihnilo, je bila simulacija nevihte. Doživeli smo 10 stopinj minusa sredi Christchurcha. David in Maja sta nas po tem hudem doživetju zapustila in še sedaj potujeta po južnem otoku Nove Zelandije. Nam pa ni ostalo drugega, kot da proslavimo zadnji večer in se pripravimo na odhod domov.
Bilo je kratko in sladko...
torek, 11. december 2007
Queenstown
Spet malo v civilizaciji.
Po 10 dneh hude divjine, ledenikov in gora ter lepih plaz, seveda, smo se spet vrnili v malo vecje mesto (z normalno ceno bencina in hrane ter internetom), kjer se bomo koncno stusirali in oprali, pa privoscili noc v hostlu. Ogledli smo si Fox ledenik, en kup jezer in slapov in seveda ogromno cudovitih razgledov. V naslednjih dneh bomo nadaljevali pot proti fjordom in se pocasi vracali proti Christchurchu, kjer bomo preziveli Bozic. Vsi smo celi in zdravi in se vedno veseli.
Se vidimo kmalu:)
Po 10 dneh hude divjine, ledenikov in gora ter lepih plaz, seveda, smo se spet vrnili v malo vecje mesto (z normalno ceno bencina in hrane ter internetom), kjer se bomo koncno stusirali in oprali, pa privoscili noc v hostlu. Ogledli smo si Fox ledenik, en kup jezer in slapov in seveda ogromno cudovitih razgledov. V naslednjih dneh bomo nadaljevali pot proti fjordom in se pocasi vracali proti Christchurchu, kjer bomo preziveli Bozic. Vsi smo celi in zdravi in se vedno veseli.
Se vidimo kmalu:)
petek, 30. november 2007
Wellington
Lep pozdravcek,
po 4 dnevnem potepanju okrog aktivnega vulkana Ruapehu, smo koncno spet v civilizaciji polni zuljev. Predvidevali smo sicer pet dnevno potepanje, ampak je zal zmanjkalo hrane in smo nekateri mogli zadnji dan kar 23km hribov, dolin, slapov... preziveti in prehoditi. Pred tem nasim vulkanskim podvigom smo bili v jami Waitomo, kjer smo si privoscili adrenaliski ogled jame in svetlecih crvickov "Glowworms". Naslednji dan pa smo si ogledali se zavetisce, kjer so za nas zbudili lenega kivija. "Neumen ptic je spal sred noci:)"
No sedaj smo pa ze en cel dan v Wellingtonu. Izgubljene kalorije smo ze pridno nadoknadili. Vceraj smo si popestrili vecer z malo plesa v hostlu. Jutri se odpravljamo na pot po juznem otoku, ki je se precej manj poseljen. Nasa javljanja bodo tako se bolj redka.
Aja, pa isce se David Stankovic, ce se komu javi ga posljite k nam na vecerjo:)
Lep pozdravcek v mrzle domace kraje.
po 4 dnevnem potepanju okrog aktivnega vulkana Ruapehu, smo koncno spet v civilizaciji polni zuljev. Predvidevali smo sicer pet dnevno potepanje, ampak je zal zmanjkalo hrane in smo nekateri mogli zadnji dan kar 23km hribov, dolin, slapov... preziveti in prehoditi. Pred tem nasim vulkanskim podvigom smo bili v jami Waitomo, kjer smo si privoscili adrenaliski ogled jame in svetlecih crvickov "Glowworms". Naslednji dan pa smo si ogledali se zavetisce, kjer so za nas zbudili lenega kivija. "Neumen ptic je spal sred noci:)"
No sedaj smo pa ze en cel dan v Wellingtonu. Izgubljene kalorije smo ze pridno nadoknadili. Vceraj smo si popestrili vecer z malo plesa v hostlu. Jutri se odpravljamo na pot po juznem otoku, ki je se precej manj poseljen. Nasa javljanja bodo tako se bolj redka.
Aja, pa isce se David Stankovic, ce se komu javi ga posljite k nam na vecerjo:)
Lep pozdravcek v mrzle domace kraje.
četrtek, 29. november 2007
Eden manj ;)
Jaz sem se varno vrnil v Slovenijo, ostali pa nadaljujejo turnejo.
Malo zatisja je posledica vecdnevnega treka okoli vulkana Ruapehu. Vceraj so ga preziveli in se ze vozijo proti Wellingtonu. Od tam pa se bodo ze sami tudi kaj javli.
Ta post bi izkoristil tudi, da opravicim nasplosno neredno javljanje s potovanja. Ker smo vecino casa preziveli v avtu napoti, kjer smo se vozili po precej neobljudenih in cudovitih koncih dezele, nismo imeli moznosti priklopa na internet. Vecino casa smo spali kar v (ali ob) avtu, v hostlih, kjer je bila moznost interneta, toplih tusev, pranja cot ipd. pa smo se ustavili enkrat na teden. Druga stvar so slike: za posrat pocasni racunalniki niso bili niti dovolj hitri, da bi pregledali slike, kaj sele, da bi jih nalozli. Bo pa toliko vec ostalo za pokazat in za povedat, ko se cela ekipa s slikami vrne domov ;)
Dragi popotniki, vi pa samo tako uzivajte naprej :)
Lp iz mrzle Ljubljane.
Martin
Malo zatisja je posledica vecdnevnega treka okoli vulkana Ruapehu. Vceraj so ga preziveli in se ze vozijo proti Wellingtonu. Od tam pa se bodo ze sami tudi kaj javli.
Ta post bi izkoristil tudi, da opravicim nasplosno neredno javljanje s potovanja. Ker smo vecino casa preziveli v avtu napoti, kjer smo se vozili po precej neobljudenih in cudovitih koncih dezele, nismo imeli moznosti priklopa na internet. Vecino casa smo spali kar v (ali ob) avtu, v hostlih, kjer je bila moznost interneta, toplih tusev, pranja cot ipd. pa smo se ustavili enkrat na teden. Druga stvar so slike: za posrat pocasni racunalniki niso bili niti dovolj hitri, da bi pregledali slike, kaj sele, da bi jih nalozli. Bo pa toliko vec ostalo za pokazat in za povedat, ko se cela ekipa s slikami vrne domov ;)
Dragi popotniki, vi pa samo tako uzivajte naprej :)
Lp iz mrzle Ljubljane.
Martin
Naročite se na:
Objave (Atom)